Človek se počasi navadi lastnih zablod, in če ni pretiraval z načrti, ima veliko možnosti za ohranjanje zadostne mere optimizma, s katerim lahko kljubuje žalosti, ki se z leti lepi na podplate minevanja. Tako je tudi z mojimi obiski morja, ki so pozlačeni s posebno vrsto otožnosti in hkratne hvaležnosti. Tisti, ki so doživljali morje bolj kot nagrado, nekakšno darilo, in ne zgolj kot golo dejstvo, bodo vedeli, o čem govorim. Nekateri se zavejo velike modrine šele, ko so povsem na dnu. In v tem ni nič slabega.
Več na: delo.si