Nekoč, davno tega, v precej drugačnih časih, mi je pevec nekega slavnega rock ansambla svetoval, naj raje neham voziti avto, češ da to škodi navdihu. Želel me je prepričati, da smo mi pesniki rojeni za nekaj drugega in da je šofiranje za nas nevarno. Ker sem ga spoštoval in ker sva si bila takrat še precej blizu, sem si njegove besede zapomnil, a šofiranju se vseeno nisem mogel odpovedati. Tako kot tudi pisanju ne. Zdaj seveda ne bom izvedel, ali bi bilo moje pisanje drugačno, če bi vrnil vozniško dovoljenje in šel naprej peš. In mi je tudi malo mar.

Nadaljevanje na dnevnik.si.