Esad Babačić, biografija

Esad Babačić je eden redkejših Slovencev, ki v prevladujočem monokulturnem položaju svojega izvora ni zakamufliral s spremembo mehkega ć v trdi č, temveč je prav zadnjih petindvajset let v intervjujih in dokumentarnih filmih vztrajno izpostavljal svojo dvokulturno naravo. Če njegovo življenjsko pot presojamo s konvencionalnimi predstavami o usodi literata, se zdi najmanj nenavadno ovinkasta, če ne celo kontroverzna.

Esad Babačić (1965) je doslej izdal petindvajset knjig poezije, proze in esejev v slovenščini, prevodi njegovih knjig pa so izšli tudi v angleščini, nemščini, hrvaščini, bolgarščini, makedonščini, objave v literarnih revijah in različnih antologijah pa zajemajo tudi prevode v španski, francoski, hebrejski, armenski, ruski, italijanski, poljski, češki, slovaški in albanski jezik. Za svojo knjigo esejev Veš, mašina, svoj dolg je bil nagrajen z Rožančevo nagrado, ki je tudi nagrada nacionalnega pomena. Za svojo pesem Donava je na Dunaju prejel mednarodno nagrado Hörbiger, prav tako je bil (za zbirko Prihodi, odhodi) nominiran za Jenkovo nagrado (2013), ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Leta 2014 pa je prejel književno nagrado velenjica-čaša nesmrtnosti za vrhunski desetletni pesniški opus, ki pomembno zaznamuje umetniško literaturo XXI. stoletja.

Uredil je tudi Antologijo slovenske punk poezije Zamenite mi glavo, ki je bila prevedena v nemški jezik, prav tako pa je tudi urednik Antologije slovenske poezije športa Vsak boksar boksa svoj boks.

Leta 2000 je bil eden od treh avtorjev iz Slovenije (poleg Aleša Čara in Aleša Štegra), ki so predstavljali Slovenijo na vlaku literature (Literature Express Europa 2000 c/o literaturWERKstatt Berlin). Poleg mnogih literarnih branj po Evropi in literarnih festivalov, kot so Sommernacht der lyrik, Struški večeri poezije in pa prestižni Dnevi poezije in vina, je bil tudi gost uglednih rezidenc, kot sta LITERARNI CORICULUM\LCB, Literarisches Colloquium Berlin Gäste – 2002 in pa LITERATUR HAUS, ATELIERR TOP 22, Unsere Gäste, Krems, 2004.

Kot prvi za železno zaveso si je s skupino Via Ofenziva drznil javno izvajati svojo priredbo, takrat strogo prepovedane »nacistične« pesmi Lilli Marlen. Zaradi vsega tega ga je takratni komunistični režim večkrat zasliševal in mučil. Po dokončnem zatonu Punka v nekdanji Jugoslaviji se je posvetil pisanju lirike in do danes izdal trinajst pesniških zbirk. Skupaj s svetovno znano umetniško skupino NSK je izdal Art book Biospektiva (2010). Objavljal je v uglednih evropskih revijah, kot so Die Batterie, Edinburgh Review in Literaturundkritik

Predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina pa je dodal:

»Babačićeva neposrednost, začinjena z večnim uporništvom, prinaša v evropsko poezijo povsem nov duh, s katerim je okužil že lepo število sledilcev. Kot njegov sodobnik in poznavalec literarnega dogajanja v Sloveniji in drugod po Evropi, še posebej v nemškem prostoru, se pridružujem vsem tistim, ki mu priznavajo status enega najmočnejših peres v Sloveniji.«

Babačić je tudi copywriter, publicist, filmski igralec, nekdanji televizijski in radijski voditelj ter ustanovitelj in curator Muzeja Punk Kulture.